Sonce proizvaja energijo v dveh pojavnih oblikah, kot »toploto« in kot »svetlobo«. Za obratovanje sončne elektrarne ne potrebujete toplote, ampak svetlobo. Svetloba je vir energije za fotovoltaični sistem. To pomeni, da je tudi na območjih, kjer je večji del dneva oblačno in ne sije sonce, še vedno dovolj svetlobe za proizvajanje elektrike.

Sončna elektrarna na vaši strehi bo čez cel dan proizvajala dovolj električne energije za gospodinjsko porabo (luči, gospodinjski aparati, itd.).

Lahko sončna elektrarna zagotovi cenejše ogrevanje? Da, če seveda uporabljate električne ogrevalne naprave, kot so IR paneli, toplotna črpalka, električno talno gretje, itd. S pomočjo lastne sončne elektrarne ne le zmanjšujete račun za elektriko, ampak tudi ustvarjate presežek, ki ga lahko v primeru, da je to možno, prodajate dobavitelju elektrike. Lahko pa ga shranite v hranilnik električne energije, ter shranjeno energijo porabite zvečer, ko vaša sončna elektrarna ne proizvaja elektrike.

Sončna elektrarna je vse bolj prepoznavna kot sistem, ki ne onesnažuje okolja, in kot tehnologija, ki izkorišča obnovljive vire energije. Postavitev lastne sončne elektrarne pomeni, da si sami brezplačno priskrbite energijo iz obnovljivih virov. Sistem ne potrebuje polnjenja, nima premikajočih se delov, ne onesnažuje okolja, deluje tiho in potrebuje minimalno vzdrževanje. Hkrati še zmanjšujete račun za elektriko.

Pravilno povezani elementi so popolnoma varni. Namestitev modulov na streho je podobna prekrivanju s strešniki, električne povezave delujejo brez tveganja. Obratovanje sončne elektrarne ne povzroča sevanja, saj preprosto le izkorišča žarke sončne svetlobe.

Sončne module lahko postavimo na skoraj vsako stavbno površino, ki je s sončno svetlobo obsevana večji del dneva. Najbolj učinkovita je postavitev na streho, ki je orientirana proti soncu. Sončne module lahko vgradimo tudi v fasade stavb, na rastlinjake, na garaže, kot senčenje teras ali pa na tla, skratka kjerkoli, le da sončna svetloba doseže sončne celice.

Površina sončne elektrarne naj sprejme čim več svetlobe, kajti več kot bo svetlobe, več je bo sistem lahko pretvoril v električno energijo. Koliko sončne svetlobe bo prejela sončna elektrarna, je odvisno od treh dejavnikov:

• Orientacija: najboljša (optimalna) orientacija je proti jugu
• Naklon: poševna streha daje boljše rezultate kot ravna (optimalno nastavimo glede na geografsko lego lokacije). Pomagamo si lahko z nosilci, ki podpirajo module pod optimalnim kotom.
• Senčenje: senčenje, ki ga povzročajo visoka drevesa ali višje stavbe, posledično zmanjšuje delovanje sistema.

Poleg omenjenih dejavnikov je delovanje sončne elektrarne odvisno od izbire modulov in njihovih karakteristik.

Koliko električne energije bo sončna elektrarna proizvedla, je odvisno od intenzivnosti sončnega sevanja, ki mu je sistem izpostavljen. Sončne celice bodo pretvorile več energije na zelo sončen dan, kot takrat, ko bodo oblaki prekrivali nebo. Ampak to ne pomeni, da električne energije ne bomo proizvajali na oblačen dan, le količina bo ustrezno manjša.

Proces izdelave kalkulacij oziroma dimenzioniranje sončne elektrarne imenujemo postopek, s katerim izračunamo kako močno (koliko kW) sončno elektrarno potrebujete za svoje gospodinjstvo. Ključno je dimenzioniranje sončne elektrarne, ki bo na letni ravni proizvedla toliko električne energije kot znaša vaša letna poraba energije. Pri tem je v pomoč letni račun porabljene elektrike v vašem gospodinjstvu.

V primeru, da v bližnji prihodnosti načrtujete povečanje porabe električne energije (toplotna črpalka, polnilna postaja za električno vozilo,...), je priporočljivo, da se to upošteva pri izračunu.

>

Potrebna površina na strehi je odvisna vaših potreb po električni energiji. Za 1 kW električne energije potrebujete od 6 do 7 kvadratnih metrov površine

Osnovni namen uporabe inverterja je v pretvarjanju DC enosmerne električne napetosti v AC izmenično električno napetost. Njegova naloga je tudi sinhronizacija z javnim električnim omrežjem, v katerega se oddaja elektrika. Inverter je srce sistema, saj povezuje module med sabo.

Osnovno pravilo se glasi: 1 kW inštalirane moči na leto proizvede 1000 kWh, pri sončnem sevanju 1000 W/m2. Za Slovenijo so zbrani podatki o povprečnem sončnem sevanju med 900 W/m2 in 1200 W/m2.

Ocenjujemo, da se investicija izplača vsakemu, ki ima letno porabo večjo od 3.000 kWh, oziroma njegov mesečni račun za elektriko znaša približno 40 evrov ali več. Mesečni račun za elektriko bo po izgradnji elektrarne sestavljen le še iz stroška obračunske moči in prispevka za SPTE in OVE, ki pa je vezan na priključno moč vašega elektropriključka, in ga plačujete že zdaj, tudi v primeru, da ne porabite nič električne energije.

V povprečju se investicija v domačo sončno elektrarno povrne med 10 in 12 leti. Pri tem ne pozabite, da bo sončna elektrarna delovala vsaj 30 let.

Za nemoteno obratovanje sončne elektrarne ne potrebuje zahtevnega vzdrževanje, saj sistem ne vsebuje premikajočih se delov. Odvisno od nagnjenosti sistema se zaradi boljšega izkoristka priporoča čiščenje modulov (cvetni prah, smog, listje, umazanija, ptičji iztrebki ...). Tudi sneg je priporočljivo odstraniti, v kolikor ne zdrsne sam, saj mnogi moduli v hladnejših temperaturah delujejo celo boljše. Poskrbeti je potrebno za visoke ovire, ki ovirajo dostop svetlobe na module (visoka drevesa, grmičevje) in pravilno izbrati prostor za postavitev (visoke zgradbe, prosojna področja,..).

Inverter deluje avtomatsko, kar pomeni, da se vklopi, ko je dovolj sončne svetlobe in samodejno izklopi, ko nastopi mrak. S tem zadostimo zahtevi po učinkoviti rabi energije, saj ponoči inverter ne potrebuje elektrike.

Solarni sistem lahko v večini primerov namestimo brez vaše prisotnosti in vstopa v vaše stanovanje. Gradbena dela so minimalna in hitra, sama montaža sončne elektrarne običajno traja le 1 dan.

V primeru postavitve sončne elektrarne na streho objekta gradbenega dovoljenja ne potrebujete. Obstajajo pa izjeme pri postavitvi prosto stoječih sistemov, s katerimi vizualno posegamo v naravo. V tem primeru se je najbolje pozanimati pri pristojnem organu.

Za sončne elektrarne so na voljo različne oblike pomoči Eko sklada, tudi subvencija oz. nepovratna finančna vzpodbuda.

Če se boste odločili, da boste lastno proizvedeno elektriko uporabljali v gospodinjstvu, je priporočljivo, ne pa nujno, da preverite porabo večjih električnih porabnikov. Smiselno je zamenjati navadne žarnice z varčnejšimi, energijsko potratne gospodinjske aparate zamenjati z varčnejšimi, na novo zatesniti ali zamenjati okna in poskrbeti za dobro izolacijo stanovanja. Na ta način poskrbite za učinkovitejšo rabo energije in hkrati zmanjšate račun za elektriko. Izkoriščanje obnovljivih virov energije bo pomenilo manjšo investicijo v sončno elektrarno.

Do nedavnega so bile vse sončne celice izdelane iz izredno čistega kristala silicija. Monokristalne sončne celice imajo največji donos (laboratorij do 25 %, serijska proizvodnja 15-17 %). Postopek pridobivanja monokristalnega silicija je zelo drag, kar je posledica počasne rasti kristala. Polikristalne sončne celice so sestavljene iz večjega števila kristalov. Prednost pred monokristalnimi je v cenejši izdelavi in lažje razporeditvi v kvadratno obliko. Visoko učinkovite polikristalne sončne celice dajejo v laboratorijih 21 % donos, v serijski proizvodnji pa 13-15 %. Amorfne sončne celice imajo atome razporejene neurejeno, kar se odraža v slabšem donosu (laboratorij 12 %, serijska proizvodnja 5-7 %). Prednost imajo v cenejši proizvodnji, slabost pa v neodpornosti na svetlobo in hitrejšem staranju. Najdemo jih v kalkulatorjih in vrtnih svetilkah.

Ne. Če se odločite za sončno elektrarno, boste z mesečnim računom plačevali le strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE. Ti dve postavki sta vezani na priključno moč vašega priključka in ne na porabo ter ju morate plačati tudi v primeru, da na vašem merilnem mestu ni porabe električne energije.

Neto merjenje električne energije poteka na letnem nivoju. Neto merjenje omogoča lastniku naprave za samooskrbo, da višek proizvedene električne energije posodi v omrežje (energija se porabi na lokalnem nivoju, v bližnjih stavbah) ter jo vzame iz omrežja, ko naprava ne proizvaja energije.

Lastniki naprav za samooskrbo bodo tako za celo leto prejeli samo en račun za električno energijo, ki bo upošteval razliko med porabljeno in proizvedeno električno energijo. Če bo naprava za samooskrbo pravilno dimenzionirana, lastnik naprave praktično ne bo imel stroškov z električno energijo, saj je bo na letni ravni proizvedel toliko, kot je bo tudi porabil.

V primeru viškov energije bo te brezplačno prevzel dobavitelj električne energije, s katerim ima lastnik naprave sklenjeno pogodbo o neto dobavi.