SPLOŠNO

Pozabite na električni avtomobil! Mar res? Kaj je le mit in kaj resnica?

MIT 1: Električni avtomobili so predragi.

Eko subvencije bistveno znižajo njihovo ceno, do 6000 evrov, višji osnovni strošek pa se povrne v nekaj letih (odvisno od modela in prevoženih kilometrov). Stroški servisov so lahko namreč zaradi zanesljivosti, preprostosti in učinkovitosti tehnologije e-vozil za približno polovico cenejši kot pri vozilih z notranjim izgorevanjem. Enako praviloma velja za gorivo, ki je lahko – odvisno od tega, kje in kako polnite e-avtomobil – za polovico ali celo tri četrtine in več cenejše. In seveda: parkiranje je ob uporabi polnilne postaje zastonj.

MIT 2: Električni avtomobili niso primerni za dolge razdalje.

Drži. Ampak le, če želite prevoziti na stotine kilometrov naenkrat, brez postanka, ali pa se voziti na območjih, kjer ni urejene polnilne infrastrukture. Toda poti brez postankov odsvetujemo. Ti so nujni za vašo zbranost in dobro počutje. In medtem ko raztegujete noge in pijete kavo, se lahko baterija s hitrim polnjenjem v dobre pol ure že napolni do 80 %, s super hitrim pa še prej. Mreža polnilnic po vsej Evropi iz dneva v dan raste, zato so tudi dolge poti z malo načrtovanja povsem neproblematične.

MIT 3: Polnjenje baterije traja predolgo.

Sploh ni nujno. Doma lahko avtomobil podobno kot mobilni telefon napolnite čez noč ali ga na javni polnilnici napolnite med delom in opravki. Na daljših poteh lahko med polurnim avtocestnim postankom baterijo na hitri polnilnici napolnite tako, da lahko nadaljujete vožnjo. Velja pa: bolj kot je prazna, hitreje se polni, in bolj kot je polna, počasneje se polni.

MIT 4: Vožnja je morda res čistejša, proizvodnja električnega avtomobila pa ne.

Proizvodnja baterij in drugih delov avtomobila proizvede precejšnje količine CO2. A v nekaj letih uporabe električnega avtomobila se ta vpliv na okolje izniči. Kako hitro se to zgodi, je odvisno od prevoženih kilometrov, čistosti proizvodne tehnologije in čistosti elektrike, ki jo porabljate zanj. Od tega trenutka neprej vozite brez emisij. Električni avtomobil namreč med obratovanjem ne proizvede niti grama CO2, medtem ko nov avtomobil na klasični pogon po 30.000 prevoženih kilometrih proizvede več kot 3,5 tone CO2 in že po nekaj deset tisoč kilometrih v zrak pošlje več CO2, kot ga je nastalo ob proizvodnji električnega avtomobila.\

MIT 5: Polnilnih postaj ni dovolj.

V Sloveniji je polnilnic več kot 800. In vsak dan jih je več. Najdete jih tudi v najmanjših krajih in ne le ob avtocestah. Ne grepa tudi pozabiti, da lahko s pravim priključkom vsaka vtičnica postane polnilna postaja, tudi pri vas doma, na poti ali na vikendu.

MIT 6: Električnim avtomobilom ne more uspeti.

Številne države, so že sprejele zavezo, da bodo začele prepovedovati prvo registracijo vozil z notranjim zgorevanjem na bencin ali dizel. Do leta 2050 v Evropi zelo verjetno ne bo več mogoče kupiti takšnega avtomobila. Slovenija se je zaenkrat zavezala, da bo do leta 2030 prepovedala prodajo vozil z emisijo CO2, večjo od 50 g/km. A s tem, ko bodo električna vozila in njihova uporaba postajali vse cenejši, bo pri avtomobilih z motorjem z notranjim zgorevanjem ravno obratno. Zdaj je torej pravi čas za spremembo mišljenja na vseh ravneh.

MIT 7: Tudi elektrika je lahko draga.

Polnjenje električnega avtomobila na hitrih polnilnih postajah z enosmernim tokom (DC) je sicer res od 3-do 4-krat dražje od običajne obračunske tarife (odvisno od države in ponudnika), kakršno plačamo za kilovatno uro za polnjenje z izmeničnim tokom na domači polnilnici, a ker avtomobil z elektriko večinoma polnite ponoči, ko velja nižja tarifa, so lahko stroški polnjenja v primerjavi s ceno polnjenja bencinskega ali dizelskega rezervoarja zanemarljivi; cena elektrike za 100 prevoženih kilometrov je tako okoli 1 evro. Dolgoročno pa se denimo za lastnike stanovanjskih hiš ali podjetij obrestuje tudi lasten hranilnik energije, podoben hranilniku oziroma prenosni bateriji za mobitel, a precej večji in zmogljivejši. Napolnite ga lahko v času cenejšega toka ali celo iz lastnih sončnih celic, energijo pa porabljate v času dražjega toka in tako prihranite.

MIT 8: Nekaj tisoč voznikov električnih avtomobilov ni dovolj za spremembo.

V Sloveniji je bilo konec leta 2019 nekaj več kot 2000 električnih vozil. Če bi bila to vozila na bencinski in dizelski pogon, bi vsako leto s povprečno 15.000 prevoženimi kilometri proizvedla skoraj 4000 ton CO2. Morda se zdi v primerjavi z globalnimi izpusti cestnega prometa (5,8 milijard ton CO2) nekaj tisoč ton prihranjenih izpustov ogljikovega dioksida le kaplja v morje. A učinki se seštevajo. Tudi če upoštevamo večje izpuste zaradi povečane proizvodnje električne energije, bo s 30 % električnih vozil v EU izpustov CO2 iz prometa letno za 80 milijonov ton manj. Z 80-odstotnim deležem električnih vozil, ki ga napovedujejo že za leto 2050, pa bo izpustov CO2 manj kar za 250 milijonov ton.

MIT 9: Vožnja električnega avtomobila je dolgočasna.

To verjetno pravijo tisti, ki radi slišijo hrumenje motorja. Elektromotor je pač tih (čeprav je zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu e-vozilom zdaj že dodan generator zvoka za hitrosti pod 20 km/h) in vožnja v tišini je prav posebna izkušnja. Gotovo pa tega ne pravijo tisti, ki imajo radi dinamično vožnjo. Električni avtomobili so namreč hipno odzivni, celoten navor je prektično na voljo že z mesta, zato na pospeševanje ni treba čakati. Nič več štetja sekund do 100 km/h.

MIT 10: Električni avtomobili so nevarni.

Tudi električni avtomobili morajo opraviti vse zahtevne varnostne teste, zato so nevarni prav toliko, kolikor je nevaren voznik. Majhno število mehanskih komponent pomeni tudi manj možnosti za nesreče ali okvare. Ob rednih servisih pa vedno pregledajo tudi baterijo in visokonapetostni sistem, ki bi lahko ob kratkem stiku teoretično povzročil požar. Baterija ima poseben sistem hlajenja in dobro toplotno odpornost. Je pa, če pride do požara, tega treba gasiti z večje razdalje in običajno dlje kot pri »klasičnem« avtomobilu. Baterija je sicer popolnoma izolirana od potniške kabine, ob nesreči pa se ves sistem nemudoma izklopi in prekine povezavo z baterijo. Poleg tega je baterija nameščena v posebno zaščitno celico, ki še ojača zgradbo in varnost avtomobila.