Ne, vsako vozilo, ki moč elektromotorja uporablja za pogon ali pomoč pri pogonu (lahko tudi samo za razbremenitev motorja z notranjim zgorevanjem), še ni električno. Bolj natančno bi bilo govoriti o elektrificiranih vozilih, saj so stopnje intenzivnosti vključenosti električnega pogona zelo različne. Najsplošnejša razdelitev elektrificiranih vozil pa loči med baterijskimi električnimi vozili (tuja kratica zanje je BEV, angl. battery electric vehicle), električnimi vozili z gorivno celico (FCEV, angl. fuel cell electric vehicle) in hibridnimi električnimi vozili (HEV, angl. hybrid electric vehicle, krajše hibridi), pri katerih najvišjo stopnjo hibridizacije predstavljajo priključni hibridi (PHEV).
Pogon baterijskih električnih vozil se zanaša le na električne motorje in energijo iz baterije. Električno energijo lahko ta vozila v baterijo shranijo na polnilnicah z različnimi močmi polnjenja. BEV-vozila torej poganja elektromotor (ali več njih), ki lahko žene prednjo os, zadnjo os ali pa obe - v tem primeru sta potrebna vsaj dva elektromotorja, saj mehanske povezave ni več.
Elektromotor(ji) dobiva(jo) energijo iz (litij-ionskega) baterijskega paketa z različnoimi kapacitetami, ki so (večinoma) nameščen v dno vozila in med osi, kar izboljša lego in znižuje težišče avtomobila. Večina sodobnih električnih vozil omogoča tako počasno kot hitro polnjenje (oziroma polnjenje z izmeničnim in z enosmernim tokom, ki zagotavlja hitro ali superhitro polnjenje). Seveda pa je hitrost polnjenja odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, najbolj pa od polnilnika, vgrajenega v avtomobil, in seveda zmogljivosti polnilne postaje, pri hitrem polnjenju pa tudi temperature okolice in baterije (pri zelo nizkih temperaturah se polnjenje nekoliko upočasni).
Električno vozilo z gorivno celico sicer za pogon še vedno uporablja moč električnega motorja, vendar pa ima drugačen način shranjevanja in pridobivanja energije. V tovrstnem avtomobilu sta večino prostora, ki je sicer namenjen bateriji, zamenjala rezervoar za vodik in komplet gorivnih celic, kjer se s pomočjo kemične reakcije vodik pretvarja v električno energijo in vodno paro. To seveda res zveni kot obetavna rešitev, toda gre za tehnološko zelo zahtevno (in drago) zadevo, tako da je na trgu le nekaj tovrstnih modelov. Tudi FCEV vozila potrebujejo precej veliko baterijo (podobo, kot PHEV vozila), saj se gorivna celice na spremembe po potrebni moči ne morejo odzivati tako hitro, kot baterije.
Hibridnih električnih vozil je več vrst, razlika med hibridnimi in baterijskimi električnimi vozili pa je predvsem v dejstvu, da pri hibridih električnemu pogonu še vedno pomaga motor z notranjim zgorevanjem.
a) Priključni hibrid
S tehničnega stališča je to polni hibrid z nekaj dodane tehnologije, ki predstavlja najboljše iz obeh svetov - iz sveta električnih vozil in klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem. Največja razlika med polnim in priključnim hibridom je predvsem v tem, da polni hibrid za svoje delo sam generira potrebno električno energijo (z regeneracijo in motorjem z notranjim zgorevanjem), medtem ko je pri PHEV-modelu (zmogljivejšo) pogonsko baterijo mogoče polniti tudi z zunanjim virom energije, torej pri domači vtičnici ali na polnilnici.
Zaradi večje kapacitete baterije lahko danes PHEV-vozila z električnim pogonom prevozijo od 50 do 60 kilometrov, ne da bi se zagnal motor z notranjim zgorevanjem. Ob tem je izjemen navor elektromotorja, predvsem pri nizkih vrtljajih, mogoče izkoristiti za pomoč motorju z notranjim izgorevanjem in tako povečati zmogljivosti vozila, ko je to potrebno. Ko je energije v bateriji premalo za pogon, pa sistem še vedno deluje kot polni hibrid, saj se baterija nikoli popolnoma ne izprazni, sistem pa deluje tudi tako, da je mogoče baterijo polniti med vožnjo (ne zgolj z regeneracijo), ko motor z notranjim zgorevanjem deluje kot agregat.
Baterije priključnih hibridov so sicer manjše od baterij povsem električnih vozil (BEV), zato pa jih je mogoče napolniti hitreje (v nekaj urah tudi na počasnih polnilnicah, na domačih polnilnih postajah …), obenem v avtomobilu ne zavzemajo dragocenega prostora, pa tudi njihova teža ne vpliva bistveno na vodljivost in nosilnost.
Priključni hibridi: razlogi za
Priključni hibridi: razlogi proti
b) Polni hibrid
Klasični hibridi imajo ICE in elektromotor. Slednji deluje vedno, ICE motor pa po potrebi. Baterija klasičnega hibrida ima nizko kapaciteto in se je ne da polniti iz omrežja, temveč se polni le, ko ob zmanjševanju hitrosti elektromotor deluje kot generator. Klasični hibrid zato le redko vozi le na električni pogon. To zmore le pri nizkih hitrostih in majhni obremenitvi (enakomerna vožnja), zgolj na elektriko pa prevozi le nekaj sto metrov ali kak kilometer - kar pa pomeni, da se najbolje znajde prav tam, kjer se klasični avtomobil s samo ICE motorjem znajde najslabše, torej v mestu. Tam hibridna tehnologija močno zmanjša porabo in izpuste.
c) Mehki hibrid
Tak hibrid že ima električni motor, vendar pa za pogon koles še vedno uporablja motor z notranjim zgorevanjem. Električni motor mu pomaga pri speljevanju in pospeševanju, predvsem s svojim darežljivim navorom pri zelo nizkih vrtljajih. Takšni hibridi imajo lahko tudi dodatno, zmogljivejšo baterijo, ki je sposobna hitrejšega polnjenja in praznjenja ter zmore pri regeneraciji kinetične energije sprejeti več energije. To še bolj pomaga pri dodatnem potisku, ki ga zmore električni motor pri nižjih vrtljajih, s tem razbremeni motor z notranjim zgorevanjem, to pa prispeva k zmanjševanju izpustov CO2 in porabe.
d) Mikrohibrid
Tu gre za najnižjo stopnjo hibridizacije, saj se ti hibridi od klasičnega pogona ločijo le po sposobnosti regeneracije kinetične energije v električno in sistemu start-stop. Mikro-hibrid torej energijo, ki jo pridobi z regeneracijo, uporablja za polnjenje 12-voltne baterije za učinkovito delovanje sistema start-stop in razbremenitev alternatorja ter s tem za razbre-menitev motorja z notranjim zgorevanjem in zmanjšanje njegove porabe oziroma izpustov CO2.
Smo uvoznik električnih in elektrificiranih vozil avtomobilskih znamk Skupine Volkswagen.
POGLEJ VSA E-VOZILAže od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
že od
Preberite več
Hotel City s kar devetimi polnilnicami
V Hotelu City v centru Maribora z 78 sobami so ob koncu leta 2023 v sodelovanju z znamko MOON postavili kar devet polnilnic za električna vozila, ki so namenjene obiskovalcem hotela, garaže in njihove restavracije City Terasa.
Vse o subvencijah na enem mestu: odprt je nov razpis za SE
Ko se odločate za e-mobilnost in energetsko samooskrbo, je pomembno vedeti, kako vam lahko z nepovratnimi spodbudami pomaga država. Kakšno je torej aktualno stanje subvencij na tem področju?
Od pionirjev do voditeljev električne prihodnosti
Pogovor z Dušanom Lukičem o celostni ponudbi vsega, kar potrebujemo danes v povezavi z elektriko, in o znamki MOON.
